PREDSTAVITEV

Krajevna skupnost Pekre je del Mestne občine Maribor in leži na jugozahodni strani mesta Maribor med Studenci, Radvanjem in Limbušem in sega na Pohorju do zgornje postaje Pohorske vzpenjače.

Zajema naselje Pekre in večji del Hrastja. Pekre so kraj 3 km oddaljen od Maribora. Nahaja se ob vznožju Pohorja (jugu) in meji na Limbuš na zahodu, Stundence na severu, ter Radvanje na vzhodu. V Pekrah živi približno 2.100 ljudi (stanje 15. maj 2006).

Osrednji del krajevne skupnosti sestavlja strnjeno naselje v središču Peker in ob glavnih prometnicah: Lackovi cesti, Cesti graške gore, Rožnodolski in Bezjakovi ulici do Izobraževalnega centra Pekre.

Od tam se po obronkih Pohorja razprostira naselje Hrastje, od Izobraževalnega centra Pekre proti Pohorju je Kordekovo z znamenito Reiserjevo hišo, najvišje leži zaselek Markovo (535m), mimo njega se skozi gozd nadaljuje znana kolesarska pot Kordek-Areh-Osankarica-Trije Kralji.  

V kataster KS Pekre spada tudi cerkev sv. Bolfenka na Pohorju, ki spada med naravno in kulturno dediščino MOM.

Naselje Hrastje severneje zajema še Vreclovo grabo, kjer najdemo Kristusov trn, ki je naravni spomenik in Turčino grabo, na zahodni strani pa Hrastje prehaja v Ludmarsko in Limbuško grabo.

Na vzhodni strani KS je področje Pekrske gorce, ki sega od mestne četrti Studenci do Peker.

Krajevna skupnost Pekre ima svoj sedež v obnovljenem Domu kulture Pekre, v preteklosti poimenovan "DPD Svoboda Pekre" na Bezjakovi ulici 4 v središču Peker. Najvišji politični organ je svet KS Pekre.

Praznik Krajevne skupnosti Pekre je 23. maj, v spomin na Pekrske dogodke maja 1991 in je tudi spominski dan mesta Maribor.

V kraju poleg organov krajevne skupnosti deluje Prostovoljno gasilsko društvo Pekre, Turistično društvo Pekre, Kulturno društvo Pekre-Limbuš, OO ZSČ Pekre, KO RK Pekre, Društvo upokojencev združuje upokojence iz Limbuša, Peker in Hrastja, prav tako deluje tudi KO ZB Limbuš Pekre.

Med pomembnejše objekte in ustanove v Pekrah sodijo Dom kulture Pekre, knjižnica Pekre, gasilski dom, vrtec Pekre, sodobna samopostrežna trgovina, Izobraževalni center Pekre, najpomembnejši in za Pekre prepoznavni naravni spomenik pa je Pekrska gorca (462 m), s sakralnim spomenikom cerkvico Žalostne matere Božje na vrhu, kjer se vsako nedeljo prireja maša.

Na južni vzpetini gorce se nahajajo 4 kapelice križevega pota in vinograd iz katerega izdelujejo vino pekrčan. Včasih je na >gorci< delovala skakalnica za smučarske skoke, rekord skakalnice pa je imel Bogdan Norčič s skokom dolgim 76.5 metra. Področje Peker spada v župnijo sv. Jakoba v Limbušu.

V Pekrah je poleg storitvene in obrtne dejavnosti še večje število zasebnih podjetij in agencij, ki imajo svoje sedeže v zasebnih stanovanjskih hišah.

V zaledju prevladuje kmetijska in gozdarska dejavnost, katerega nosilca sta predvsem Vinag Maribor in Gozdno gospodarstvo.

V zadnjem času se razvijajo tudi zasebni vinogradniki in sadjarji, predvsem Benediktinski priorat s svojimi sodobno obnovljenimi sadovnjaki in vinogradi v okolici nekdanje stare viničarske šole,  ki je bila prva kmetijska šola na Štajerskem v času Avstroogrske monarhije (1832).

Na obronkih Pohorja v naselju Hrastje še vedno pridelujejo kvalitetna vina pekrčan.

V preteklih letih je bila zgrajena komunalna infrastruktura predvsem v strnjenih naseljih poimenovanih po Hidromontaži, Marlesu - marlesovo naselje ter predvsem v ulicah v središču kraja. Tako je bil zgrajen kolektor od Peker do Studencev, plinovod po Bezjakovi in ostalih ulicah v središču Peker, obnovljen vodovod na Bezjakovi in Lackovi cesti, urejeno odvodnjavanje cest in pločnih na Bezjakovi ulici, asfaltiran del ceste v naselju Hrastje.

Prav tako je bil v zadnjih letih obnovljen celotni Dom Kulture Pekre in zgrajeno športno igrišče za mali nogomet v središču Peker.

V Pekrah se na območjih pod Pekrsko gorco, ob Lackovi cesti in v Hrastju v zadnjem času razvijajo stanovanjska področja. Tako se na področju nekdanje farme Agrokombinata že izvaja izgradnja večjega kompleksa stanovanjskih hiš, ob Lackovi cesti se že več let predvideva izgradnja soseske S-25 z večjim številom bivalnih enot, prav tako se v Hrastju intenzivno širi naselje individualnih stanovanjskih hiš na področju Vreclove grabe v Hrastju. Žal pa izgradnja javnih komunalnih objektov v večini primerov ne sledi trendom gradnje stanovanjskih objektov.

V Krajevni skupnosti si prizadevamo za ureditev kanalizacije v starem delu Peker in ob celotni Lackovi cesti od Radvanja do Peker, ureditev ceste, pločnika in ostale komunalne infrastrukture na Lackovi cesti, ureditev sodobnega in varnega križišča v središču Peker ter gradnjo kanalizacije in asfaltiranje krajevnih cest v naselju Hrastje in okoli Pekrske gorce.